Sezona v 6. tednu 2019 (4. 2. 2019 do 10. 2. 2019)

Število obiskov bolnikov z akutnimi okužbami dihal in gripi podobno boleznijo v ambulantah primarnega zdravstva je nekoliko upadel, predvsem obisk otrok. Delež na gripo pozitivnih je ostal približno enak, 35%. Velika večina je influenca A (99,7%), od tega 70% podtipa A(H1N1)pdm09. Delež vzorcev pozitivnih na RSV je bil 11%. Tudi v sosednjih državah dokazujejo skoraj izključno influenco A. V Avstriji je na gripo pozitivnih 44% vzorcev, na Madžarskem,Hrvaškem in v Italiji pa okoli 65%. Delež na gripo pozitivnih vzorcev v Evropi je 55%.

Za več informacij kliknite tukaj

Napoved od 13. do 20. februarja 2019

Obremenitev s cvetnim prahom leske in jelše se bo v toplem vremenu hitro povečala, bodite pozorni na razvoj cvetenja v vašem neposrednem okolju. Drevesa in grmi v bližini stavb so lahko velik vir cvetnega prahu, ki se ob prezračevanju prenese tudi v bivalne prostore. V Primorju bo v zraku tudi cvetni prah cipres.

Za več informacij kliknite tukaj ali pišite na pelodinfo@nlzoh.si.

Strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so v letu 2018 razvili nove analizne metode za spremljanje onesnaževal iz skupine fluoriranih spojin (perfluorooktanojska kislina - PFOA in perfluorooktansulfonska kislina- PFOS). Onesnaževala iz skupine fluoriranih spojin so na seznamih snovi, ki jih je potrebno prednostno spremljati v okolju. Možnost pojava teh snovi v okolju je zelo verjetna in lahko prestavljajo nevarnost tako za ljudi kot okolje na splošno.
Naša prebavila so naseljena z milijoni mikroorganizmov, predvsem bakterij, ki imajo izjemno pomembno vlogo pri našem razvoju, delovanju organov ter imunskega sistema, zaščiti pred nevarnimi mikrobi ter pri razgradnji hranil, ki jih človek sam ne zna prebaviti. Čeprav je bakterij največ, so lahko prisotni tudi virusi in glive; celotno združbo prebavil pa poimenujemo črevesna mikrobiota.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je skupaj z Nacionalnim veterinarskim inštitutom pripravil posodobljene Smernice za mikrobiološko varnost živil, ki so namenjena končnemu potrošniku.
Smernice so kot merilo ustreznosti proizvodnega procesa in varnosti živil namenjene predvsem nosilcem živilske dejavnosti, ki živila pridelujejo, obdelujejo in prodajajo. Pogosto jih uporabljajo tudi službe kakovosti trgovskih verig pri oblikovanju mikrobioloških kriterijev v okviru izvajanja lastnega nadzora.