Letošnje srečanje, ki se odvija danes in jutri v Postojni, je že deseto po vrsti in se posveča široki temi - mikrobiologiji v javnem zdravstvu.

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) mag. Tjaša Žohar Čretnik, je v uvodnem delu izpostavila pomembna vprašanja s katerimi se ukvarja stroka. »Mineva skoraj sto let od ustanovitve prvega slovenskega mikrobiološkega laboratorija, zato je prav, da razmislimo, kakšne smeri razvoja se stroki ponujajo v prihodnje.« Dodala je, da »ukrepi za razrešitev okoliščin, ki ogrožajo razvoj mikrobiološke dejavnosti v Sloveniji, niso preprosti in zahtevajo strokovno odgovorne sogovornike, ki imajo hkrati tudi pristojnosti, da takšne ukrepe izvedejo. Ker je slovenska mikrobiološka stroka majhna in deležnikom ta trenutek zagotavlja, vse kar potrebujejo, se zdi, da tveganja niso visoka. Zaradi majhnosti trga se zavedamo, da velikim zasebnim laboratorijskim verigam iz tujine ne moremo konkurirati. Če želimo dejavnost v Sloveniji ohraniti, mora mreža delovati znotraj javnega zdravstvenega sistema, država mora njegovo delovanje natančno in strogo regulirati in po več kot 20 letih opozarjanja na pravne nedoslednosti si želimo, da bi stroka stoletnico delovanja dočakala v urejenem sistemu«, je zaključila direktorica NLZOH.

Dr. Metka Paragi, vodja Oddelka NLZOH za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana je v uvodnem delu povedala, »da ima Slovenija močno mrežo medicinskih mikrobioloških laboratorijev z visokim indeksom uspešnosti glede na EULabCap sistem, ki služijo glede na status kot diagnostični, javnozdravstveni in referenčni laboratoriji in so zmožni zagotavljati vse diagnostične storitve, vključno z nadzorom nad nalezljivimi boleznimi, z zgodnjim odkrivanjem izbruhov ter odzivi nanje.« Dodala je, »da Slovenija prispeva v evropsko bazo vse ključne zahtevane podatke in si s tem zagotavlja zanesljiv nadzor in obvladovanje nalezljivih bolezni znotraj države, na evropskem in svetovnem nivoju. Hkrati moramo zaključiti, da Slovenijo in Ministrstvo za zdravje čaka še veliko dela pri imenovanju in zakonodaji na področje referenčne mikrobiološke laboratorijske dejavnosti ter pri izdelavi posameznih diagnostičnih smernic na nacionalnem nivoju.«

Mnogi patogeni mikroorganizmi niso le trenutni problem obolelega posameznika, temveč lahko predstavljajo grožnjo za druge bolnike kot tudi za zdrave ljudi. Udeleženci srečanja 10. Baničevih dni se na posvetu seznanjajo z javno-zdravstveno vlogo mikrobiologije v Sloveniji in z njeno vpetostjo v evropski javno-zdravstveni sistem.

Baničeve dneve letos organizira Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano.