Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je v letu 2008 z namenom, da bi podprl evropske države pri prizadevanjih za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov, določil 18. november kot dan ozaveščanja o antibiotikih. Pobudi se je v 2015 pridružila Svetovna zdravstvena organizacija in teden okrog 18. novembra opredelila kot Svetovni teden antibiotikov, v letošnjem letu je to od 18.11. do 24.11.

Vsako leto Evropski dan in Svetovni teden antibiotikov obeležujemo tudi v Sloveniji. V tem tednu v številnih zdravstvenih ustanovah po državi potekajo številne aktivnosti. Zdravstveni delavci posvečamo del svojega delovnega časa antibiotikom njihovemu pomenu pri zdravljenju okužb in odpornosti bakterij, k sodelovanju vabimo tudi laično javnost. V letu 2018 smo v tem tednu Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano predstavili Državno strategijo »eno zdravje« za obvladovanje odpornosti mikrobov 2019 do 2024 in z njo povezan akcijski načrt. Oba dokumenta je vlada Republike Slovenije potrdila septembra letos (dosegljivo na: https://www.gov.si/novice/nov-vlada-sprejela-drzavno-strategijo-eno-zdravje-za-obvladovanje-odpornosti-mikrobov-2019-2024-z-akcijskim-nacrtom-za-obdobje-2019-2021/).

Antibiotiki so eno najpomembnejših odkritij v medicini v preteklem stoletju. Z uspešnim zdravljenjem okužb je v svetu vsako leto rešenih več milijonov življenj. Določene infekcijske bolezni kot so na primer meningitis, pljučnica in sepsa so pred odkritjem antibiotikov veljale za smrtne v visokem odstotku. Po odkritju in uporabi antibiotikov pa so se zmanjšali tako smrtnost kot tudi zapleti po teh boleznih.

Učinkovitost antibiotikov pa ni nekaj samo po sebi umevnega in trajnega. Bakterije se stalno borijo za svoje preživetje in se zato prilagajajo na vplive iz okolja. Skušajo preživeti tudi v prisotnosti antibiotikov in razvijajo različne mehanizme odpornosti. Z novimi antibiotiki nastanejo slej ko prej tudi novi mehanizmi odpornosti. Odporne bakterije se širijo med ljudmi, predvsem med bolniki v bolnišnicah, kar preprečujemo s higienskimi ukrepi, predvsem s higieno rok. Odpornost pa se širi tudi z izmenjavo genetskega zapisa med bakterijami iste ali različnih vrst.

Do danes so bakterije razvile odpornost proti praktično vsem antibiotikom in pojavljajo se tudi bakterije, ki so odporne proti vsem razpoložljivim antibiotikom. Pojavljajo se predvsem v bolnišnicah. Zaradi odpornosti je zdravljenje okužb daljše, več je zapletov, pri hudih okužbah je večja tudi smrtnost. Ne-nazadnje so problem tudi stroški – zdravljenje okužb z odpornimi bakterijami zelo poveča stroške zdravljenja. Najpomembnejši vpliv na pojav odpornosti imajo poraba antibiotikov v zdravstvu in kmetijstvu ter širjenje odpornih bakterij. Poglavitna ukrepa za obvladovanje odpornosti in ohranjanje učinkovitosti antibiotikov sta preudarna raba antibiotikov in preprečevanje širjenja odpornih bakterij. Vsak posameznik lahko veliko prispeva k pravilni rabi in ohranjanju antibiotikov tako, da se z njimi zdravi, samo, če jih predpiše zdravnik, da jih ne zahteva, če preboleva gripo, prehlad ali druge virusne okužbe, da jih jemlje redno na način, kot je predpisal zdravnik, ostanek antibiotika pa vrne v lekarno. Pomembna je tudi skrb za higieno, predvsem higieno rok, in preprečevanje okužb s cepljenjem. Cepljenje proti gripi pomembno zmanjša obolevnost in zaplete gripe, med katerimi so zelo pogoste sekundarne bakterijske okužbe, s tem pa pomembno vpliva na porabo antibiotikov.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano sodeluje pri številnih aktivnostih na področju obvladovanja odpornosti mikrobov. Center za medicinsko mikrobiologijo NLZOH skupaj z drugimi mikrobiološkimi laboratoriji sodeluje pri spremljanju odpornosti bakterij na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Nacionalni podatki so dosegljivi na spletni strani Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti na protimikrobna zdravila (http://www.imi.si/strokovna-zdruzenja/skuopz/skuopz), mednarodni pa na spletni strani evropske mreže za spremljanje odpornosti (EARS-Net: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/surveillance-antimicrobial-resistance-europe-2017).

Helena Ribič, 11. 11. 2019