Cepljenje proti covid-19

Pandemija covid-19 je povzročila eno največjih globalnih zdravstvenih, gospodarskih in družbenih kriz v zadnjem stoletju. Razvoj učinkovitih cepiv proti covid-19 je v tem trenutku edino realno upanje, da da bomo zopet v polni meri zagnali vsa področja življenja. Razvoj cepiva predstavlja velik znanstven napredek in dosežek.

Razvoj cepiva

Zaradi pandemije covid-19 in njenih uničujočih posledic na celoten svet so države (EU, ZDA, Rusija, Kitajska) sklenile same financirati razvoj cepiv in prevzeti finančna tveganja za morebiten neuspeh. S tem je nastala največja mobilizacija raziskovalcev in farmacevtske industrije v zgodovini. Razvoj cepiv je postal močno pospešen. Klinične faze se zaradi neomejenega financiranja izvajajo s celotnim številom preiskovancev (nekaj deset tisoč), ki so potrebni za oceno varnosti in učinkovitosti cepiva. Ob tem vsa pravila za registracijo cepiv ostajajo enaka. Zato bodo podatki o učinkovitosti cepiv enako verodostojni, kot bi bila cepiva, registrirana v bistveno daljšem času.

Varnost cepiv in zaupanje ljudi

Vendar ni dovolj, da cepiva razvijemo in z ustreznimi preizkusi dokažemo njihovo učinkovitost in varnost uporabe v postopku na Evropski agenciji za zdravila (EMA). Samo ustrezna precepljenost omogoča ustavitev epidemije, zato mora biti cepivo v dovolj veliki meri tudi uporabljeno.

Cepiva covid-19 so bila preizkušena po vseh predpisanih korakih, nadzor varnosti cepiv se bo nadaljeval. Skrb je odveč – cepivo je varno in učinkovito.

Največ zadržkov je glede načina delovanja cepiva, ki temelji na mRNK molekuli in tega, da bi se molekula mRNA lahko vmešala v delovanje našega dednega materiala in na ta način povzročila dolgoročne posledice. Mehanizma, s katerim bi se molekula mRNA, ki je po svoji naravi nestabilna in jo kot škarje razrežejo posebni encimi, vpletala v delovanje naše DNK, narava ne pozna. Če bi takšen mehanizem obstajal, bi bil naš dedni material zelo nestabilen. Tako nestabilen, da bi kot vrsta zelo hitro propadli. Če namreč hočemo živeti, se mora naša DNK kar naprej prepisovati v mRNK molekule. Te služijo kot matrica za nastajanje proteinov – osnovnih gradnikov naših celic in s tem celotnega organizma. Mehanizmi za izgradnjo našega telesa morajo biti izjemno natančni in tudi enosmerni. Ta načela je znanost izkoristila pri izdelavi cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Celici ponudimo matrico, da bo ustvarila le en virusni protein. Ta bo vzpodbudil naš imunski sistem, da nas bo zaščitil pred okužbo s polno funkcionalnim virusom. En sam virusni protein seveda okužbe ne more povzročiti, kar že zelo dobro poznamo iz zgodb cepiv proti drugim povzročiteljem.

Zakaj torej mRNA cepivo namesto proteinskega? Ker je proizvodnja mRNA cepiva bistveno hitrejša in ima večje kapacitete kot proizvodnja proteinskega. Prvo nastaja s kemijsko sintezo, za drugega pa je potrebno gojenje virusa, uničenje virusa in čiščenje njegovih sestavin. Čas in količina razpoložljivega cepiva pa je tisto, kar je kritično za premagovanje pandemije.

Stranski učinki cepiva proti novemu koronavirusu so blagi in prehodnega značaja. Včasih se na mestu cepljenja pojavita bolečina in oteklina, ki trajata nekaj dni, lahko se pojavijo utrujenost, glavobol, mišične bolečine in splošno slabo počutje (kot pri blažji gripi) ali rahlo povišana telesna temperatura. Hujši zapleti so izredno redki.

Cilj cepljenja je preprečiti širjenje novega koronavirusa in zmanjšati umrljivost in število hospitalizacij zaradi covid-19 ter zaščititi prebivalce, ki so najbolj izpostavljeni okužbam.

Vloga posameznika

Vsak posameznik lahko pomembno prispeva k preprečevanju širjenja virusa. Najpomembnejše je upoštevanje previdnostnih ukrepov, to pomeni vzdrževanje medosebne razdalje vsaj 2 m, pravilno nošenje maske, skrb za higieno rok. Zmanjšajmo stike in v primeru bolezni ostanimo doma.

Ko bomo na vrsti, se cepimo. Z vsem tem izkazujemo skrb zase in za vse okrog nas. S cepljenjem bomo tako prispevali k rešitvi izjemno velikega družbenega problema ter doprinesli k zmanjšanju umrljivosti zaradi covid-19, zmanjšanju števila hospitalizacij zaradi covid-19 ter zaščiti prebivalcev, ki so najbolj izpostavljeni tveganju za okužbo covid-19.

Več na spletni strani NIJZ.