Kakovost kopalnih voda

V poletnih mesecih se številni prebivalci in obiskovalci osvežujejo v rekah, jezerih in drugih površinskih vodah. Pri tem je pomembno vedeti, da vsaka lokacija, kjer se ljudje kopajo, nima statusa uradno določene kopalne vode. Zato na vseh takšnih mestih ni zagotovljeno redno spremljanje kakovosti vode za kopanje.

Katere so uradno določene kopalne vode?

V Sloveniji je trenutno določenih 49 kopalnih voda – 21 na morju in 28 na celinskih vodah. Seznam kopalnih voda določa Vlada Republike Slovenije z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

Kopalne vode delimo na kopalna območja in naravna kopališča.

Na kopalnih območjih se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno pa je spremljanje kakovosti kopalne vode. Naravna kopališča imajo upravljavca, kopanje je organizirano skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, prav tako pa se spremlja kakovost kopalne vode.

Kako se spremlja kakovost kopalnih voda?

Na uradno določenih kopalnih vodah Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) zagotavlja spremljanje kakovosti vode v času kopalne sezone.

Kakovost se spremlja vsakih 14 dni:

• na morju od začetka junija do sredine septembra,
• na celinskih vodah od sredine junija do konca avgusta.

Vzorčenje kopalne vode in laboratorijske analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

V vzorcih se med drugim ugotavlja prisotnost bakterij Escherichia coli in intestinalnih enterokokov, ki sta kazalnika fekalnega onesnaženja.

Kaj pa kopanje na drugih lokacijah?

Kopanje v rekah, jezerih in drugih površinskih vodah ni omejeno samo na območja, ki imajo status kopalne vode, če kopanje na posamezni lokaciji ni izrecno prepovedano.

Vendar je pomembno poudariti, da se na lokacijah, ki niso uvrščene na seznam uradno določenih kopalnih voda, redni državni monitoring kakovosti vode za kopanje ne izvaja.

Če določena lokacija ni uvrščena med uradno določene kopalne vode, to samo po sebi ne pomeni, da je voda onesnažena ali neprimerna za kopanje. Pomeni pa, da zanjo ni vzpostavljen predpisani sistem rednega spremljanja kakovosti kopalne vode. Brez aktualnih rezultatov ustreznih preskušanj zato ni mogoče podati ocene njene trenutne mikrobiološke kakovosti oziroma primernosti za kopanje.

Kdaj je potrebna posebna previdnost?

Kakovost površinskih voda se lahko hitro spreminja zaradi vremenskih in hidroloških razmer, spiranja s prispevnega območja, izpustov ter drugih vplivov iz okolja.

Posebna previdnost je priporočljiva:

• po obilnejših padavinah,
• ob povečani motnosti vode,
• ob neobičajni barvi ali vonju,
• ob pojavu pene ali površinskih prevlek,
• ob drugih vidnih ali zaznavnih znakih morebitnega onesnaženja.

Za kopanje zato priporočamo predvsem območja, ki imajo uradno določen status kopalne vode in na katerih se kakovost vode v času kopalne sezone redno spremlja.

Preverite aktualne podatke

Pred kopanjem preverite, ali ima izbrana lokacija status uradne kopalne vode, ter se seznanite z aktualnimi rezultati monitoringa.

Ministrstvo za naravne vire in prostor – Kopalne vode:
https://www.gov.si/teme/kopalne-vode/

ARSO – kopalne vode, karta in aktualni rezultati monitoringa:
https://hmljn.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/