Tla predstavljajo neobnovljiv naravni vir, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki traja več tisočletij. Medij, s katerim se vsakodnevno srečujemo pri najrazličnejših opravilih, je za nekatere vir vsakodnevnega zaslužka, za druge predstavlja stik z naravnim okoljem, nekateri se s tlemi srečujejo le pri rekreacijski dejavnosti. Poznavanje prisotnosti morebitnih onesnaževal, ki jih z izvajanjem svojih dejavnosti človek izpušča v okolje, nas lahko vodi tudi k odločitvi o rabi tal.
V NLZOH določamo kakovosti in onesnaženja vseh vrst tal skladno s pooblastilom ARSO.
Spremljamo stanja tal na določenih območjih ali med gradnjo oz. obratovanjem, ocenjujemo kakovost zemljin in tal, analiziramo vzorce tal oz. zemlje, ki jih dostavi posameznik.
Analize izvajamo predvsem za naročnike, kot so ARSO, Kmetijski inštitut Slovenije, različni inštituti za kontrolo in certifikacijo. Obseg preiskav je določen s strani naročnika. Največkrat gre za preiskave določene z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v in Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja tal (določevanje vsebnosti težkih kovin, policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), ogljikovodikov C10-C40, ostankov pesticidov in njihovih metabolitov, polilkloriranih bifenilov (PCB), dioksinov …).
Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji kažejo, da so tla v Sloveniji večinoma neonesnažena, izstopajo le posamezna območja. Bolj obremenjena območja z onesnaževali so predvsem tla v bližini virov onesnaževanja, kot so npr. ceste, izvajanja različnih dejavnosti tako v preteklosti kot tudi sedaj (kmetijska območja, industrijska območja …).
Posamezniki se obrnejo na nas predvsem v spomladanskem času, ko se začne priprava vrtov za novo vrtnarsko sezono in jih zanima, kakšna je kakovost tal. Občasno se obrnejo na nas, ko sumijo, da jim neznana oseba z neznano snovjo polije, posipa površino tal ob ograji in nas prosijo za mnenje, kako naj ukrepajo oz. kaj lahko storijo.
Tudi posamezniki z določenimi dejanji vplivamo na slabšo kakovost tal in posredno s tem na slabšanje kakovosti podzemne vode. Izpostavimo lahko nepravilno odlaganje odpadkov na območjih, kjer odlaganje odpadkov ni predvideno oz. ni dovoljeno (divja odlagališča), nestrokovno in pretirano rabo fitofarmacevtskih sredstev ter nestrokovno rabo mineralnih gnojil in digestata na obdelovalnih površinah.