Kakšne so dolgoročne spremembe v obremenitvi s cvetnim prahom v Sloveniji?

Raziskovalci Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko) v okviru dvoletnega ciljnega raziskovalnega projekta (CRP) »Analiza obremenitve zunanjega zraka z alergenim cvetnim prahom« (šifra projekta: V1-2566) preučujejo obremenjenost zunanjega zraka z alergenim cvetnim prahom. Projekt sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) ter Ministrstvo za zdravje RS.

Spremembe v okolju vplivajo na čas, trajanje in intenzivnost sezon cvetnega prahu, zato so ljudje z alergijami cvetnemu prahu izpostavljeni na drugačen način kot v preteklosti. V znanstveni objavi predstavljamo prvo celovito dolgoročno analizo teh sprememb v Sloveniji.

Analizirali smo meritve dnevnih koncentracij cvetnega prahu 14 alergenih rastlinskih taksonov s treh merilnih mest (Obala, Ljubljana in Maribor) v obdobju 2002–2024. Časovni potek sezon je bil določen z uporabo normaliziranega pristopa kumulativne vsote, linearna regresija pa je bila uporabljena za ovrednotenje časovnih trendov začetka, konca, trajanja sezone cvetnega prahu ter skupne letne obremenitve (letni seštevek dnevnih koncentracij).

Glavni izsledki znanstvene objave:

Začetek sezon se v splošnem premika v zgodnejši čas v letu za večino proučevanih taksonov, pri čemer je bil ta pojav posebej izrazit pri drevesnih vrstah v mediteranskem svetu.

Zaključek sezon je izkazoval asimetrične vzorce: pri spomladi cvetočih drevesih se je sezona končala prej, medtem ko se je pri zelnatih vrstah, zlasti travah, njen konec premaknil v poznejši čas.

Pri drevesnih vrstah so bile spremembe v trajanju sezone heterogene in večinoma nebistvene. Krajša sezona, ki je posledica hitrejšega premika konca sezone v primerjavi s premikom njenega začetka, lahko pomeni intenzivnejšo izpostavljenost alergenom. Bolj enotni trendi podaljšanja sezon so bili ugotovljeni pri zelnatih rastlinah.

Statistično značilno povečanje letne obremenitve s cvetnim prahom je bilo zaznano pri zelnatih vrstah (npr. pri travah na vseh merilnih mestih in pri ambroziji samo na Obali), medtem ko so bili drevesni taksoni bolj spremenljivi v svojih regionalnih odzivih.

Obalno merilno mesto je v primerjavi s celinskima dvema, izkazovalo značilno zgodnejši začetek, poznejši konec in daljše trajanje sezon cvetnega prahu, medtem ko je bila med celinskima merilnima mestoma ugotovljena izrazita medsebojna usklajenost sezon.

Rezultati kažejo, da se sezone cvetnega prahu na vplive podnebnih in drugih sprememb v okolju odzivajo asimetrično že na majhnih prostorskih razdaljah, kar ima pomembne posledice za oblikovanje regionalno prilagojenih preventivnih strategij javnega zdravja.

Andreja Kofol Seliger, Anja Simčič