Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Post Type Selectors
objave
javne-objave
Lupa

KVČB, mikrobiota in bakterija C. difficile

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je tipično povezana s spremembami črevesne mikrobiote, čeprav ni jasno, v kolikšni meri so te spremembe vzrok in v kolikšni posledica. 19. maja obeležujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni, ki je razširjena po vsem svetu, najpogostejša je v razvitih državah.

Na NLZOH se ukvarjamo s študijami vloge črevesne mikrobiote pri boleznih. Tudi v skupini slovenskih bolnikov s KVČB smo ugotovili, da je sestava črevesne mikrobiote zelo drugačna in predvsem veliko manj raznolika kot pri zdravih prostovoljcih (Slika 1).

Slika 1: Stolpčni grafikon prikazuje deležno zastopanost bakterijskih rodov v desetih zdravih prostovoljcih ter desetih bolnikih s KVČB. Pri zdravih prostovoljcih navadno zaznamo številne bakterijske rodove, medtem ko je za bolnike s KVČB značilna manj pestra združba, neredko prevlada enega samega bakterijskega rodu. Za takšno mikrobioto predpostavljamo, da ne opravlja vseh funkcij, ki so nujne za dobrobit človeka.

 

Vendar pa imajo tudi bolniki z drugimi obolenji prebavil zelo podobne spremembe (Slika 2) *.

Slika 2. Vsaka točka na grafu predstavlja črevesno mikrobioto enega posameznika, pri čemer razdalje med točkami nakazujejo na razlike v taksonomski sestavi črevesne združbe. Z barvami ločene skupine vzorcev prikazujejo, kako se tako bolniki s KVČB (Chronova bolezen – zeleni ter ulcerozni kolitis – roza) kot tudi ostali bolniki (svetlo modra), v veliki meri razlikujejo od zdravih prostovoljcev (temno modra).

Zaradi sprememb črevesnih bakterij so bolniki s KVČB tudi bolj podvrženi okužbi z bakterijo C. difficile. Ta je lahko samo prisotna, ali povzroča bolezenske znake zelo podobne zagonu KVČB. V naših raziskavah smo ugotovili prisotnost klostridija pri 30 % bolnikov s KVČB, vendar v izredno majhnih količinah. **

Zdrava mikrobiota

V črevesju se nahaja kar 90 % celotnega imunskega sistema, zato je pomembno, da ohranjamo naš imunski sistem v črevesju zdrav, da se lahko bori proti tujim bakterijam, ki nam lahko škodijo. Te ‘koristne’ bakterije so izredno pomembne za naše vsesplošno zdravje, za procese prebave in presnove. Da se bakterije dobro počutijo, jim moramo zagotoviti dovolj hrane in jim omogočiti dobro okolje, pravo temperaturo, stopnjo kislosti idr. Ko jemo, hranimo dva organizma – nas in črevesne bakterije. Zato je pomembno, da je hrana raznolika, lokalno pridelana, da vsebuje veliko vlaknin in da uživamo čim manj predelane hrane, ki dokazano povzroča veliko škode naši mikrobioti. Konzerevirana in predelana hrana namreč vsebuje snovi, ki bakterije uničujejo in s tem zaščitijo propadanje hrane. Vendar pa z zaužitjem take hrane uničujemo tudi bakterije v nas, ki jih (za zdravje) potrebujemo.

* opisano v članku Mahnic A., in sodelavci (2020) Distinct Types of Gut Microbiota Dysbiosis in Hospitalized Gastroenterological Patients Are Disease Non-related and Characterized With the Predominance of Either Enterobacteriaceae or Enterococcus, Front. Microbiol. 11:120, doi: 10.3389/fmicb.2020.00120
** PINTAR, Špela, RUPNIK, Maja, SKOK, Pavel. Clostridium difficile isolation and characterisation – results of a pilot study in IBD patients. V: Gastroenterolog, ISSN 1408-2756, Suplement, Letn. 21, 3). Ljubljana: Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo. 2017, letn. 21, supl. 3, str. 112. [COBISS.SI-ID 6044223]

Storitve
Kakovost
Iskanje
O nas
Lokacije
Skip to content