Črevesne bakterije so izjemno koristne, zato pogosto rečemo, da mikrobiota skrbi za naše zdravje. Raziskovanje tega področja je v polnem razmahu in odkriva številna spoznanja.
Mikrobiota je eden od poglavitnih dejavnikov našega zdravja. Črevesne bakterije izdelujejo hranila za naše celice, izdelujejo signale za naš imunski sistem, komunicirajo z našim živčnim sistemom, branijo nas pred škodljivimi mikroorganizmi. Črevesna mikrobiota vpliva tudi na delovanje vseh ostalih organov. Zato je zelo pomembno, da tudi mi pravilno skrbimo za naše bakterije, na primer tako, da jih pravilno hranimo.
O bakterijah in virusih smo včasih slišali predvsem, kadar so povzročali bolezni. Vendar je velika večina mikroorganizmov bolj koristnih kot škodljivih. In črevesne bakterije so eden od najboljših primerov takšnega koristnega sodelovanja. »Danes tako skokovito napreduje znanje o pomenu črevesnih bakterij, da se včasih vprašam, kako smo sploh živeli brez tega znanja,« pojasnjuje svoje raziskovalno področje in strokovno zanimanje prof. dr. Maja Rupnik, vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave.
Rupnikova je s skupino raziskovalcev v NLZOH začela razvijati različne metode za analizo mikrobiote in so tako danes ena izmed najpomembnejših skupin na tem področju v Sloveniji.
S tem delom mikrobiologije so je začela ukvarjati, ker se je večino svoje kariere ukvarjala z eno samo bakterijo, s klostridijem, ki povzroča driske. »Značilno za klostridij je, da lahko bolezen povzroči samo, če je ravnotežje črevesnih bakterij porušeno in so s tem porušeni obrambni mehanizmi. To se na primer zgodi, kadar jemljemo antibiotike,« usmerjenost v boljše spoznavanje sprememb v črevesni mikrobioti, ki so pomembne za zaščito pred klostridijem, pojasnjuje Rupnikova.
Preučevanju značilnosti zdrave črevesne mikrobiote pri Slovencih se je v svojem doktoratu posvetil sodelavec dr. Aleksander Mahnič. Znano je, da je mikrobiota zelo raznolika in značilna za posameznika. Vendar je vseeno presenetljivo to dejstvo pogledati skozi številke. Zanimivo je, da si med seboj delimo le zelo majhno število izmed teh bakterij. V povprečju je imel posameznik 120 različnih bakterij v svojem črevesju in izmed teh je bilo le 9 takšnih, ki smo jih našli pri več kot 95 % vseh prostovoljcev.
V drugi študiji smo pokazali, da lahko pri hospitaliziranih bolnikih razlikujemo dva glavna tipa porušenega ravnotežja v črevesni mikrobioti. Pri enem se preveč razrastejo enterobakterije, pri drugem pa enterokoki. Mikrobiologi bodo sedaj postali pozorni, saj sta ti dve skupini bakterij izjemno pomembni pri širjenju antibiotične rezistence, še posebej v bolnišničnem okolju.
Ukvarjamo se z bakteriofagi, ki so posebnimi virusi, ki napadajo bakterije. Najdemo jih povsod, kjer so bakterije, tudi v črevesju in skrbijo za uravnavanje bakterijskega ravnovesja. Zelo verjetno bodo pomembni probiotiki prihodnosti. Doktorska študentka Stina Hedžet je tako odkrila kar nekaj novih vrst bakteriofagov v črevesni mikrobioti.
V drugi raziskavi Tanja Žlender odkriva mikroorganizme, ki bi lahko služili za določanje vira onesnaženja vod s fekalijami, se pravi ali gre za človeka, ptice, prašiče in tako naprej. Urška Miklavčič raziskuje tisti del bakterij naše mikrobiote, ki dela spore, in se lahko uspešno prenaša med ljudmi.
V NLZOH narašča število projektov, obseg financiranja s strani raziskovalnih projektov in število raziskovalcev. »Še zmeraj je precejšen del naših raziskav povezan s klostridijem. Zmeraj bolj pa nas zanimajo raziskave s področja Enega zdravja. To je koncept, ki združuje raziskave s področja zdravja človeka, okolja in živali. NLZOH v svoji dejavnosti pokriva vse tri, ene bolj, druge manj. Zato imamo idealno priložnost, da s skupnimi projekti, ki bodo vključevali različne centre in znanja dosežemo hiter napredek na tem področju,« pogled vnaprej opiše Rupnikova.
Preberite tudi članek Mikrobiota skrbi za naše zdravje