Umivanje rok v laboratorijih

Ob svetovnem dnevu umivanja rok, ki ga obeležujemo 15. oktobra, spomnimo na pomen umivanja rok z milom kot učinkovitega in cenovno dostopnega načina za preprečevanje bolezni in reševanje življenj, in poudarjamo pomen umivanja rok v laboratoriju.

Cilj umivanja rok z milom in vodo je mehanična odstranitev zadostnega števila mikroorganizmov in umazanije z rok. Da je cilj dosežen v laboratoriju, je v največji meri odvisno od zaposlenih oz. od njihove doslednosti.

Na kakovost umivanja rok vpliva več dejavnikov. Najpomembnejši so trajanje umivanja, miljenje, uporabljeno trenje površine rok tekom umivanja, kot tudi dostopnost do umivalnika in brisač. Študije so pokazale, da je med naštetimi dejavniki najpomembnejše trajanje umivanja. Študije poročajo o tem, da 15-sekundno umivanje z milom in vodo zmanjša število bakterijskih kolonij za 0,6 do 1,1 log, medtem ko 30-sekundno umivanje zmanjša število kolonij za 1,8 do 2,8 log. Pri umivalnikih z ročnimi armaturami je pomembno pri zapiranju pipe uporabiti papirnato brisačko, da se prepreči rekontaminacija rok.

Učinkovitost umivanja rok se zmanjša v primeru, da posamezniki nosijo prstane ali drug nakit. Študije so dokazale, da laboratorijski delavci, ki tekom dela nosijo prstane ali zapestne ure, bolj pogosto širijo patogene mikroorganizme izven laboratorija. Laboratorijski delavci bi morali, tako kot zdravstveni delavci, upoštevati politiko prostih rok brez nakita, ki prepoveduje nošnjo prstanov, zapestnih ur in zapestnic. Rezultati študij so pokazali, da je higiena rok z uporabo mila in vode ali alkoholnega razkužila statistično pomembno manj učinkovita v primeru, da zaposleni med delom na rokah nosijo nakit. 

Higiena rok je za vsakega posameznika enostaven ukrep. Redno si umivajmo ali razkužujmo roke, predvsem ob prihodu domov ali v šolo, vrtec, službo. S tem poskrbimo za lastno zdravje, zdravje najbližjih in zdravje vseh, s katerimi prihajamo v stik.

S svojimi rokami namreč lahko prenašamo povzročitelje različnih bolezni. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo svojega telesa, predvsem ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo, lahko pa jih prenesemo tudi na druge osebe ter predmete.