Zanimivosti iz sveta mikrobov

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je živi organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Prvi mikrobi so se pojavili, ko se je Zemlja ohladila in se je pojavila voda. To je bilo pred 3.500 milijoni let in mikrobi so bili edina oblika življenja večino časa. Komaj pred 100 milijoni let so se pojavili prvi sesalci in cvetoče rastline.

Zanimivosti mikro sveta

Na Zemlji je veliko več mikrobov, kot je vseh ljudi, živali in dreves skupaj.

Vsaj polovico kisika, ki ga dihamo, proizvedejo mikrobi.

Na dlani je navadno več kot 7.000.000.000 mikrobov.

Na kljuki vrat stranišča je navadno 400 x več bacilov kot na straniščni deski.

Mikrobi oziroma “bacilli” so lahko dobri ali slabi. Večina je dobrih in ne povzročajo bolezni. Bolezni povzroča manj kot 5 % mikrobov.

Če postavimo na tehtnico bakterije iz človeških prebavil, tehtajo okoli en kilogram. V prebavilih je 10 x več bakterij, kot je celic v telesu.

Če smo prehlajeni in kašljamo, virusi potujejo iz ust s hitrostjo 320 kilometrov na uro. To je hitreje od vzletanja letala.

Mikrobi so običajno prisotni tudi v pitni vodi. Težave se pojavijo ob onesnaženju. Takrat se lahko v vodi pojavijo tudi škodljivi mikrobi, ki povzročajo bolezni.
Glavni krivec za onesnaževanje voda je človek.

Mikroorganizmi so navadno enocelični organizmi (enoceličarji) in kot taki vsak zase večinoma niso vidni (z izjemo nekaterih praživali), ker pa se razmnožujejo z delitvijo, se lahko združujejo v skupke, ki so vidni s prostim očesom. Med mikroorganizme štejemo tudi nekatere večcelične vrste mikroskopske velikosti.

Med mikroorganizme navadno štejemo:

• Bakterije
• Enocelične rastline (npr.: plankton)
• Enocelične glive (npr.: kvasovke)
• Enocelične živali