Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
objave
javne-objave
Lupa
Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
objave
javne-objave

Alergene rastline

LATINSKO IME
IME DRUŽINE
SLOVENSKO IME
ANGLEŠKO IME

NAVADNA LESKA (Corylus avellana L.)
Angleški prevod: Common hazel
​Nemški prevod: Haselstrauch

Družina: leskovke (Corylaceae)

Razširjenost v Sloveniji in rastišče:

Navadna leska je ena od najbolj pogostih grmovnatih vrst v Sloveniji, redkejša je le v suhih predelih submediteranskega področja. Največ je je v nižinah, po gozdnih robovih, čistinah, jasah, pašnikih, najdemo jo v listnatih in mešanih gozdovih. Uspeva do nadmorske višine 1000m, redko višje. Je svetloljubna vrsta in ne prenese močne sence.

Opis: Navadna leska je listopadni grm z gosto, razvejano krošnjo, včasih zraste v nižje drevo. Listi so celi, okroglasti, z dvakrat nazobčanim robom. Cveti pred olistanjem, moški cvetovi so združeni v podolgovata socvetja – mačice. Po dva ženska cvetova sta skrita v cvetnem brstu, navzven molita le škrlatne brazde. Plodovi so lešniki, obdani so s skledičastim ovojem.

Opraševanje: z vetrom.

Druge vrste lesk v Sloveniji: več sajenih vrst je okrasnih, najpogostejši sta velika leska (Corylus maxima Mill.) predvsem sorte s temnordečim listjem in turška leska (Corylus colurna L.), ki zraste v manjše drevo.

Cvetni prah:  v polarnem pogledu okroglast, trikoten, v premeru meri 27,3 (25-31) µm. Zrno ima običajno tri kalitvene odprtine – pore.

Čas pojavljanja cvetnega prahu: od februarja do aprila. V toplih zimah nekateri grmi zacvetijo že konec decembra oziroma v januarju.

Glavni alergen cvetnega prahu leske je Cor a 1, uvrščamo ga med proteine, povezane s patogenezo (PR-10) (ang. pathogenesis-related protein class 10).

Možne navzkrižne reakcije:

  • z lešniki
  • z alergeni cvetnega prahu breze, jelše in navadnega gabra (red Fagales).

Zanimivost:

Alergen Cor a 1 in profilin Cor a 2 se nahajata v lešniku in v cvetnem prahu leske.

ČRNA JELŠA (Alnus glutinosa Gaertn.) Angleški prevod: Common alder Nemški prevod: Schwarzerle

Družina: brezovke (Betulaceae)

Razširjenost v Sloveniji in rastišče: Črna jelša je v nižinah splošno razširjena. Raste ob dolinskih rekah in potokih, na zamočvirjenih terenih in povsod tam kjer je podtalnica visoka. V panonskem svetu ob Muri in Ledavi imamo večje, čiste sestoje jelše. Redkeje raste nad 800 m nadmorske višine.

Opis: Drevo s skoraj vodoravnimi vejami zraste do višine 30 metrov. Listi so enostavni, narobe jajčasti, na vrhu so zaokroženi do izrobljeni, rob je topo nazobčan. Les na zraku postane fluorescentno rdeč. Listi in mladi poganjki so lepljivi, kar nakazuje latinsko vrstno ime glutinosa – lepljiva. Simbiontske aktinomicete v koreninskih gomoljčkih jelš fiksirajo atmosferski dušik, s čimer črne jelše posredno bogatijo tla z dušikovimi spojinami.

Jelša cveti pred olistanjem. Moška in ženska socvetja so na istem drevesu, razvijejo se že poleti in prezimijo.  Moška socvetja se v zgodnji pomladi podaljšajo v dolge rdečerumene mačice iz katerih se siplje cvetni prah, ženski klaski se obarvajo temnordeče. Jelšo zlahka prepoznamo po plodovih – “storžkih”, ki na drevesu ostanejo čez zimo do poletja, ko na vejah začnejo dozorevati novi plodovi.

Opraševanje: Z vetrom.

Druge vrste jelš v Sloveniji: Rod jelš je v slovenski flori zastopan s tremi vrstami. Poleg črne jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), sta v Sloveniji avtohtoni še siva (Alnus incana Moench.) in zelena jelša (Alnus viridis DC.). Siva jelša raste po pobočjih v alpskem in predalpskem svetu  ter ob zgornjih tokovih potokov in rek. Zelena jelša je večji grm ali manjše drevo, ki raste v subalpinskega pasu na območju gozdne meje, le redko nižje na mraziščih. V Sloveniji je razmeroma redka vrsta.

Cvetni prah: Cvetni prah je okroglast, v polarnem pogledu je najpogosteje peterokotne oziroma štirikotne oblike, redko šesterokotne. Ima 4 do 5 (redko 6) kalitvenih odprtin – porov. V premeru meri 22,1 (20-23) µm.

Čas pojavljanja cvetnega prahu: Cvetni prah sive in črne jelše se pojavlja od februarja do aprila (siva s cvetenjem nekoliko prehiteva črno jelšo), v toplih zimah že v drugi polovici januarja.

Zelena jelša cveti v gorah (na gozdni meji) v drugi polovici maja in v juniju. Cvetni prah, ki ga prinese veter, v majhnih količinah registriramo tudi na nižinskih merilnih postajah in ob morju.

Alergenost: Srednje visoka.

Glavni alergen: Glavni alergen cvetnega prahu ješe je Aln g 1, uvrščamo ga med proteine, povezane s patogenezo rastlin (PR-10). Poleg glavnega alergena je lahko v navzkrižne reakcije vpleten tudi panalergen Aln g 4.

Navzkrižne reakcije:

Možne so navzkrižne reakcije z alergeni cvetnega prahu leske in breze in z drugimi rodovi znotaj reda bukovcev(red Fagales).

Zanimivosti:

Glavni alergen jelše in glavni alergen breze (Bet v 1) sta sorodni molekuli. Strukturno se razlikujeta v tem, da ima Bet v 1 več vezavnih mest za specifična protitelesa kot Aln g 1. Alergiki, preobčutljivi za cvetni prah jelše, so zato vedno preobčutljivi tudi za cvetni prah breze.

V lepem vremenu in prisotni zimski toplotni inverziji so lahko dnevne obremenitve zraka s cvetnim prahom najvišje sredi noči.

Križanec špetova jelša (Alnus X spaethii), ki jo sadijo tudi pri nas, cveti 1-2 meseca bolj zgodaj od ostalih jelš, že v decembru.

Cipresovke so obsežna družina vedno zelenih iglavcev z luskastimi oziroma iglastimi listi. V Sloveniji je zastopanih več rodov z alergenim cvetnim prahom vendar je samonikel le rod brinov. Najpogosteje sajeni rodovi so ciprese (Cupressus), kleki (Thuya), paciprese (Chamaecyparis) in nekatere vrste tujerodnih brinov. V manjši meri so sajeni tudi drugi rodovi kot na primer kriptomerija.

Rod: CIPRESA (Cupressus)

Razširjenost v Sloveniji in rastišče: V Sloveniji ciprese skoraj izključno uspevajo le v submediteranskem področju. Najpogosteje sta sajeni dve vrsti cipres: vednozelena cipresa (Cupressus sempervirens L.) katere prvotna domovina je vzhodni Mediteran in arizonska cipresa (C. arizonica Greene) katere naravna rastišča so v JV delu severne Amerike.

Opis: Vednozelena cipresa je drevo mediteranske krajine. Vrsta je zastopana z dvema varietetama, ki se razlikujeta po obliki krošnje: z razprostrto krošnjo s skoraj vodoravnimi vejami (var. horizontalis) in bolj znan stebrasti različek z ozko krošnjo in z vejami prileglimi deblu (var. stricta). Poganjki so tanki, valjasti, s prileglimi luskastimi topimi, temno zelenimi listi, storži so okrogli, oleseneli, sprva svetlo zeleni nato rjavi. Spol cvetov je ločen. Moški in Ženski cvetovi se razvijejo na isti rastlini. Moški cvetovi iz katerih se sprošča cvetni prah, se razvijejo na koncu poganjkov že v jeseni.

Arizonska cipresa, ima stožčasto krošnjo. Poganjkih, ki so nekoliko bolj debeli kot pri vednozeleni cipresi močno štrlijo v vse smeri. Listi so modrozeleni, prišiljeni in imajo obliko luske. Storži so modrikasto rjavi, s kaveljčastimi grbicami. Znanih je več različkov.

Opraševanje: Z vetrom.

Cvetni prah: Cvetni prah različnih rodov cipresovk je med seboj morfološko podoben: po obliki okrogel, brez oziroma z eno kalitveno odprtino. Na površini zrna so neenakomerno porazdeljene okrogle strukture – granule. Značilna je zvezdasto izoblikovana citoplazma, ki se nahaja na sredini zrna. Podoben cvetni prah imajo še brin, klek, pacipresa in tisa. Pri aerobioloških analizah cvetnega prahu teh rodov ne ločujemo med seboj in jih opredelimo kot skupino cipresovke/tisovke.

Cvetni prah vednozelene ciprese meri v premeru 27,3 (24-32) µm.

Čas pojavljanja cvetnega prahu: Cvetni prah cipres je zimski inhalatorni alergen. Pelodna zrna arizonske ciprese so v zraku januarja in februarja, vedno zelene ciprese pa kasneje, v februarju in v marcu.

Alergenost: Cvetni prah cipres ima visok alergeni potencial, ki v Mediteranu igra pomembno vlogo pri alergijah. Število preobčutljivih za cvetni prah cipresovk se v Evropi povečuje, med drugim tudi na račun vse večje pribljubljenosti sajenja okrasnih dreves.

Alergene so še druge vrste cipres, na primer monterejska cipresa (C. macrocarpa) in mehiška cipresa (C. lusitanica).

Glavni alergeni cipresovk in navzkrižne reakcije: Izolirani alergeni kažejo mnoge navzkrižne reakcije delno tudi na račun oglikohidratnih delov molekule (ang. carbohydrate determinantes).

Glavna alergena vednozelene ciprese (Cup s 1) in arizonske cprese (Cup a 1) kažeta visoko stopnjo sorodnosti in sta navzkrižno reaktivna. Navzkrižne reakcije nastopajo tudi z alergeni drugih vrst cipres in z nekaterimi drugimi rodovi družine cipresovk, predvsem z brini (Juniperus ashei; Jun a 1 ) in pacipresami (Chamaecyparis obtusa; Cha o 1). Opisane so tudi navzkrižne reakcije s cvetnim prahom rodu kriptomerija (Cryptomeria japonica; Cry j 1), ki ga uvrščamo v družino taksodijevk. 

Možne so tudi navzkrižne reakcije s hrano – z breskvijo.

Zanimivosti: Cvetni prah arizonske ciprese kaže višji alergeni potencial kot cvetni prah vednozelene ciprese. V slovenskem Primorju cvetni prah cipresovk in tisovk predstavlja v večletnem povprečju tretjino vsega cvetnega prahu v zraku.

Alergenost cvetnega prahu drugih vrst cipresovk:

Cvetni prah nekaterih vrst cipresovk ima visok alergeni potencial in je pomemben vzrok za alergije predvsem na področjih kjer so te rastline naravno razširjene oziroma kjer so pogosto sajene. Poleg prisotnosti cvetnega prahu v zraku, je pomembna tudi stopnja obremenitve zraka, dolžina obdobja obremenitve in drugi faktorji okolja in imunskega odziva posameznika, ki vplivajo na senzibilizacijo in razvoj simptomov alergijske bolezni.

Brin (Juniperus)

V Sloveniji rastejo štiri vrste brinov: navadni brin, sibirski brin, rdečeplodni brin in smrdljivi brin. Navadni brin (Juniperus communis L.) je splošno razširjen, razširjenost ostalih treh vrst pa je omejena. Alergeni potencial navadnega brina je šibek. Cveti od marca do maja.

Cvetni prah skalnatega brina (Juniperus ashei Buchholz) oziroma mountain cedar kot ga imenujejo Američani, ima visok alergeni potencial. Na območjih, kjer je močneje razširjen (npr. v južnem Teksasu), je glavni razlog za pojav alergijskega rinokonjunktivitisa. Na višku sezone pojavljanja cvetnega prahu so dnevne obremenitve zraka ekstremno visoke, 10.000-20.000 zrn/m3 zraka. Glavni alergen je Jun a 1.

Klek (Thuya)

Ameriški klek (Thuya occidentalis L.) je med najpogosteje sajenimi okrasnimi vrstami v Sloveniji. V ZDA, od koder to drevo izhaja, je senzibilizacija za alergene cvetnega prahu pogosta, po ocenah klinično pomembna. Za Slovenijo ni podatkov.

Pacipresa (Chamaecyparis)

Topa oziroma hinoki pacipresa (Chamaecyparis obtusa Sieb et Zucc.) je endemit Japonske in Tajvana, v Sloveniji nastopa kot okrasno drevo. Cvetni prah je na Japonskem eden od klinično bolj pomembnih alergenov, z visokim alergenim potencialom. Na bolj obremenjenih območjih znaša letni indeks (letna vsota dnevnih obremenitev zraka) v povprečju 9000 zrn. Pomembna alergena sta Cha o 1 in Cha o 2.

Lavsonijeva pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana A. Murr.) izhaja iz zahodnega dela ZDA. V Sloveniji je to eno izmed najpogosteje sajenih okrasnih dreves. V literaturi je bilo opisanih le nekaj primerov alergije na njen cvetni prah.

Japonska kriptomerija (Cryptomeria japonica D. Don)

Družina: taksodijevke (Taxodiaceae)

Med tujerodnimi iglavci, ki jih pri nas pogosto sadimo, je tudi japonska kriptomerija, ki po videzu nekoliko spominja na cipresovke. Kot okrasno drevo je sajena po vsej Sloveniji. Naravno je razširjena na Japonskem in v JV Kitajski. Cvetni prah ima visok alergeni potecial in je glavni vzrok za alergijski rinitis na Japonskem. Na bolj obremenjenih območjih znaša letni indeks v povprečju 12000 zrn. Večina alergikov je preobčutljiva za glavni alergen kriptomerije Cry j 1. Zaradi visoke stopnje sorodnosti alergenov tem alergikom povzroča težave še cvetni prah tope paciprese. Pri japonski kriptomeriji so opisani primeri oralnega alergijskega sindroma po uživanju nekatere zelenjave in svežega sadja (melona, jabolko, breskev, kivi).

Navadna breza Angleško ime: silver birch Nemško ime: Hänge Birke

Družina: brezovke (Betulaceae)

Razširjenost in rastišče: Navadna breza raste po celi Sloveniji, le v submediteranskem področju je redkejša. Je svetloljubno drevo. Največkrat raste posamezno ali v manjših skupinah. Večji čisti sestoji brez so bili v preteklosti na degradiranih tleh belokranjskih steljnikov, kočevskih košenic in na drugih območjih, kjer so ljudje s prekomernim izkoriščanjem preveč osiromašili tla.

Opis: Navadna breza je hitro rastoče, srednje veliko, listopadno drevo z značilno belo srebrno skorjo na deblu in debelejših vejah. Značilno obliko drevesu daje ozka stožčasta krona in povešne mlade veje. Listi so rombaste do trikotne oblike po robu ostro nažagani in večinoma goli. Cveti hkrati z olistanjem. Moški in ženski cvetovi se razvijejo na istem drevesu. Moški cvetovi so združeni v podolgovate navzdol viseče mačice, razvijejo se že poleti in prezimijo, medtem ko se ženska socvetja pojavijo spomladi.

Cvetni prah se v zraku začne pojavljati v sredini marca, višek sezone je v aprilu. Po koncu dolgih zim se sezona pojavljanja cvetnega prahu zaključuje šele v začetku maja.

Opraševanje: Z vetrom.

Druge vrste breze v Sloveniji: Poleg navadne breze je v Sloveniji samonikla še puhasta breza (Betula pubescens Ehrh.), je redka. Najraje raste na kislih, močno vlažnih in s hranili revnih tleh.

V mestih so sajene tudi tujerodne vrste, na primer papirna breza (Betula papyrifera Marsh.) s čudovitimi belimi debli.

Cvetni prah: Cvetni prah breze je v polarnem pogledu okroglast, v premeru meri 22,6 (21-25) µm, običajno

ima tri (redkeje 4 ali 5) kalitvene odprtine – pore, dvignjene nad površino zrna.  

Čas pojavljanja cvetnega prahu: Od druge polovice marca in v aprilu.

Alergenost: Visoka.

Glavni alergen: Glavni alergen cvetnega prahu breze je Bet v 1. Uvrščamo ga med proteine povezane s patogenezo rastlin (PR-10). Več kot 95 % alergikov, preobčutljivh za cvetni prah breze, ima težave zaradi Bet v 1. Poleg glavnega alergena lahko neželjene reakcije sprožijo tudi drugi alergeni, ki se nahajajo v cvetnem prahu breze (Bet v 2, Bet v 3, Bet v 4). So panalergeni, splošno razširjeni v živem svetu, in so odgovorni za številne navzkrižne reakcije med cvetnim prahom in hrano.

Cvetni prah breze je najpomembnejši vir alergenov reda bukovcev (Fagales).

Navzkrižne reakcije:

Možne so navzkrižne reakcije z nekaterimi vrstami surovega sadja in zelenjave (lešniki, mandlji, jabolko, hruška, sliva, češnje, breskev, nektarina, marelica, kivi, paradižnik, zelena, korenček, krompirjevi olupki, paprika, soja) in z alergeni cvetnega prahu jelše, leske, gabra, hrasta, bukve in pravega kostanja (red Fagales).

Zanimivost :

Najpogostejša alergija za hrano pri odraslih je oralni alergijski sindrom (OAS). Sindrom nastopi po uživanju koščičastega sadja in je posledica navzkrižne reaktivnosti s cvetnim prahom breze. Prisoten je pri več kot 70 % alergikov, preobčutljih za cvetni prah breze.

Zakaj sodelovati z nami?

Zanesljivi rezultati neodvisnih strokovnjakov

Strokovnost

Storitve izvajamo v skladu z najnovejšimi spoznanji v različnih strokah.

Neodvisnost

Naloge v vseh svojih dejavnostih in oblikovanje strokovnih mnenj izvajamo neodvisno.

Odgovornost

Vsak zaposleni je odgovoren za izvajanje svojih nalog v dogovorjenem času.

Zanesljivost

Točnost, natančnost, pravilnost in pravočasnost so temelj zanesljivosti in s tem zaupanja naših uporabnikov storitev.