Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Post Type Selectors
objave
javne-objave
Lupa

Oslovski kašelj

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Najbolj lahko prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Pri dojenčkih, mlajših od 3 mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo za:

  • otroke: izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja.
  • odrasle: priporočljivo je cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi.
  • nosečnice: cepljenje (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti.
  • zdravstvene delavce: posebej priporočljivo je cepljenje za zdravstvene delavce na specializiranih oddelkih (neonatalni, infektološki, pediatrični), kjer se zdravijo najbolj ogrožene skupine, vključno z novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki.

Dodatna navodila za zdravstvene delavce

Zdravstveni delavci naj bodo pozorni na znake oslovskega kašlja pri svojih pacientih, tako pri otrocih kot pri odraslih. V primeru suma na oslovski kašelj je potrebna laboratorijska potrditev in prijava epidemiološki službi. Potrditi je potrebno vsak sporadičen primer, v primeru izbruha pa vsaj en primer oslovskega kašlja. Najbolj primerna metoda za potrditev akutne okužbe je potrditev bakterijske nukleinske kisline (PCR, bris nosno-žrelnega prostora). Preiskava je najbolj optimalna v prvih treh tednih po začetku simptomov/znakov bolezni.

Pomembno je preveriti cepilni status pri ciljnih skupinah in zagotoviti čim boljšo precepljenost.

Algoritem ukrepanja ob oslovskem kašlju: https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/08/oslovski_kaselj_verzija_9-internet_6.5.2022.pdf

Več informacij o bolezni: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/oslovski-kaselj/

Zbornik s srečanja IZZIVI PREPOZNAVE, ZDRAVLJENJA IN PREPREČEVANJA OSLOVSKEGA KAŠLJA

Mikrobiološka diagnostika

V prvih dveh tednih od začetka kliničnih znakov je najbolj primerna osamitev bakterije v kulturi in dokaz z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (RT-PCR, angl. real-time polymerase chain reaction). RT-PCR ostaja zaradi boljše občutljivosti primeren prve tri tedne od začetkov kliničnih znakov. Od četrtega tedna naprej je najprimernejša metoda serologija. Za javnozdravstveno spremljanje je treba bakterijo osamiti v kulturi, saj le tako lahko določamo protimikrobno občutljivost, antigenske lastnosti bakterije, jo tipiziramo in opredelimo njen genom.

Najprimernejši vzorec za RT-PCR je bris nosnožrelnega predela. Za transport v laboratorij so priporočljiva ustrezna transportna gojišča (eSwab, Amies-CH, Regan/Lowe) in transport na sobni temperaturi v največ 48 urah v ustreznih transportnih gojiščih.

V laboratoriju OJM (Oddelek za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana), NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano), smo razvili in uporabljamo za mikrobiološko diagnostiko oslovskega kašlja vse tri metode: osamitev bakterije iz kužnine, dokazovanje bakterijske DNK z metodo RT-PCR in serološko diagnostiko.

Transportne brise lahko naročite na tel: 01 5205 700

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo: 01 5205 708, 01 5205 717

Storitve
Kakovost
Iskanje
O nas
Lokacije
Skip to content