Ljudje imamo radi številke, a pri glodavcih ta ni znana. V NLZOH ne štejemo njihove populacije, sodelujemo pa z občani in drugimi strankami, ki so lahko prvo opozorilo, da se dogaja kaj posebnega.
V medijih lahko prebiramo, da naj bi bilo letos več miši in da ob Ljubljanici lahko vidimo več podgan. Miši so se letos dejansko bolj namnožile, saj je za nami dobra letina žira in želoda, mila jesen, ki ji je sledila zima z obilo snega.
Zavedati se moramo, da k povečanju populacije glodavcev veliko prispevamo ljudje sami. Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in morebiti neurejeno ravnanje z odpadki, pa tudi v zapuščenih objektih, v kanalizacijskem omrežju ipd. Zato je pomembno splošna urejenost in higiena okolja, pravilno zbiranje odpadkov in primerna higiena zbirnih mest za odpadke, prenehanje zlivanja odpadkov in hrane v straniščne školjke, preprečevanje divjih odlagališč.
NLZOH za nadzor nad glodavci izvaja preventivno deratizacijo v večstanovanjskih objektih, šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše, v obratih s prehrano ter seveda v kanalizacijskem omrežju. Ta se izvaja z namenom držati število glodavcev na tolerantnem nivoju, kar pomeni na številu, ko jih še prenašamo v svoji bližini. Izvaja se vsaj dvakrat letno (pomlad, jesen) glede na razvojni krog glodavcev in obnašanja glodavcev glede na vremenske razmere. Glodavci lahko povzročajo ekonomsko in gospodarsko škodo na objektih, električni napeljavi ipd. ter so lahko tudi vzrok za bolezni.
Glodavci lahko prenašajo različne bolezni ali povzročitelje bolezni. Najpogostejše bolezni, ki jih podgane prenašajo na ljudi, so leptospiroza, toksoplazmoza, tularemija, salmoneloza, hentavirus … Letos beležimo porast mišje mrzlice, ki je bolezen, ki se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
Vlada Republike Slovenije je na 19. redni seji, dne 25. 7. 2013, sprejela Sklep o ustanovitvi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Skladno s sklepom Vlade so z dnevom pričetka delovanja NLZOH prenehali območni zavodi za zdravstveno varstvo.