Koronavirusi so zelo raznolika skupina virusov, ki lahko okužijo živali in človeka. Med ljudmi krožijo prehladni koronavirusi, ki predstavljajo od 15 % do 30 % navadnih prehladov in trije zoonotski koronavirusi, ki so se na nas prenesli z živali (SARS-CoV, ki se je pojavil leta 2002, MERS iz leta 2012 in SARS-Cov-2, ki se je pojavil leta 2019). Razlika med njimi je predvsem v obsegu širjenja in smrtnosti. SARS-Cov-2 je v primerjavi s svojima predhodnikoma bolj nalezljiv, saj se prenaša tudi preko okuženih posameznikov z blagimi ali brez bolezenskih znakov. Kljub temu da bolezen na splošno poteka v blažji obliki in z manjšo smrtnostjo kot pri SARS-Cov in MERS, je zaradi velikega števila zbolelih temu sorazmerno tudi število umrlih (blizu 4 milijone beleženih COVID-19 smrti v primerjavi z manj kot 15.000 smrti zaradi SARS-CoV in MERS). V nasprotju s SARS-CoV-2, ki se je razširil po celem svetu, sta SARS-CoV in MERS ostala zamejena v manj kot 30 državah. Mnogi primerjajo COVID-19 z gripnim obolenjem, vendar je med njima par bistvenih razlik, najbolj v stopnji smrtnosti. Pri obeh virusnih obolenjih se ta močno poviša s starostjo, vendar je pri koronavirusu bistveno višja.
Življenjski cikel koronavirusa vključuje pritrditev virusa na naš celični receptor (ACE2), razmnoževanje posameznih komponent virusa, sestavljanje in sprostitev iz celice. Za tvorbo virusnih komponent je bistvena molekula dednega zapisa RNK. Ta dedni zapis je prisoten tudi v trenutnih cepivih proti koronavirusu, a le del, ki sam po sebi ne omogoča tvorbe infektivnega virusa, torej se z njim preko cepljenja ne moremo okužiti. Na trg naj bi kmalu prišlo tudi novo cepivo Novavax, ki pa ne temelji na tehnologiji z molekulo dednega zapisa, ampak je bolj podobno predhodnim cepivom, s katerimi smo se cepili že kot otroci. Vsebuje beljakovine virusa, na katere naš imunski sistem potem reagira. Pri tehnologiji RNK pa se beljakovine (s poudarkom da le določene), na katere odreagiramo, morajo najprej tvoriti.
Cepljenje je eden pomembnejših ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Med pomembne ukrepe spadajo tudi vzdrževanje predpisane medsebojne razdalje, prezračevanje, krajši čas druženja, druženje na prostem, redno testiranje in nošenje mask. Ti ukrepi nujno vsak zase popolnoma ne preprečujejo širjenja virusa ampak je pomembno, da se kombinirajo in dopolnjujejo. Kljub temu, da se je epidemija uradno zaključila s 15. junijem 2021, pa to ne pomeni, da virusa ni več. Virus je in bo med nami prisoten še v bodoče, zato je potrebno preudarno in postopoma rahljati trenutne ukrepe, slediti pojavu novih različic virusa (npr. delta različice) in povečani količini virusa v populaciji, da pravočasno ustavimo ali vsaj upočasnimo novi val. Pri tem količini virusa ne bomo sledili le s testiranjem populacije, ampak tudi s pristopom sledenja virusa v odpadnih vodah, ki se je izkazal za zelo dober odraz oziroma celo napovedovalec prihajajočega stanja v sami populaciji.