Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
objave
javne-objave
Lupa

Virus in mutacije

Stalno spreminjanje je značilno za vse RNA viruse, torej tudi za novi koronavirus. Vsaka različica ima veliko sprememb v primerjavi s prvim določenim genomom in vsaka različica se potem še naprej spreminja. Mutacije nastajajo naključno, zaradi selekcije pa se obdržijo tiste, zaradi katerih se virus bolje umika imunskemu sistemu. Nekatere mutacije nimajo posebnega pomena, druge pa lahko vplivajo na večje izogibanje imunskemu sistemu. Mutacije SARS-CoV-2 torej potekajo neprestano in jih lahko pričakujemo tudi v prihodnje.

Mutacije ne presenečajo

Spreminjanje je predvsem značilno za viruse, ki so se s človekom srečali šele pred kratkim in se z mutacijami navajajo na svojega novega gostitelja. Tudi različica delta, ki smo jo poznali le pod tem imenom, je imela veliko podskupin in je bila zelo raznolika. Samo v Sloveniji smo zaznali 67 podlinij različice delta.

Mutacije so naključne, zato je vsaka napoved nemogoča in ne moremo predvideti, ali bo neka mutacija morda pomenila celo uničenje virusa. Kar nekaj sorodnikov novega koronavirusa povzroča samo prehlade in gripi podobna obolenja. Ima pa tudi dva sorodnika (SARS in MERS), ki sta ali še zmeraj povzročata bolezni z visoko smrtnostjo. Trenutno ne bi mogel nihče trditi, na kateri točki razvoja epidemije smo. Virus se postopno navaja na človeka, ljudje pa postopno izgrajujemo svojo odpornost proti njemu, ali s cepljenjem ali ‘v živo’ med boleznijo.

»Predstavljajmo si, da je virusni genom knjiga navodil s 30.000 črkami. Ko bodo med okužbo nastajali novi virusi, je potrebno narediti nekaj tisoč kopij te knjige; vsak nov virus dobi eno od kopij. Vendar nastanek novih kopij ni tak, kot da bi se uporabljal fotokopirni stroj, pač pa bolj spominja na ročno prepisovanje. Zato pri tem seveda nastanejo napake. V naslednjega človeka se zato prenese knjiga s kakšno napako in ta se nato uporablja za prepisovanje naslednjih nekaj tisoč kopij, nastanejo pa morda še nove dodatne napake. Tako počasi nastajajo nove verzije ‘knjige’ – virus mutira.«

prof. dr. Maja Rupnik

Alfa, delta, omikron

Novo različico zaznamo le, če se dovolj razširi. Po prvotni različici z imenom B1.258.17 je pri nas najprej prevladala različica alfa, ki jo je izpodrinila različica delta. Ta v Sloveniji prevladuje že več kot 20 tednov. Zdaj pozorno spremljamo različico omikron, ki se v nekaterih državah že uspešno širi vzporedno z različico delta, ki je prva zelo agresivno izpodrinila vse ostale različice. Zato predvidevamo, da je različica omikron v nekaterih lastnostih boljša ali bolje prilagojena kot delta.

Različica omikron

Nova različica virusa ima v primerjavi z začetnim tipom virusa SARS-CoV-2 50 dodatnih mutacij, od teh jih je na proteinu bodice več kot 30. To je del virusa, ki je odgovoren na vezavo na celični receptor in vstop v gostiteljsko celico in je tudi glavna tarča imunskega odziva in cepiv. O različici omikron še ne vemo dovolj, da bi lahko z gotovostjo povedali, ali gre za nevarnejšo ali milejšo različico. Teoretično je možno oboje.

Vsi si želimo, da bi šel razvoj virusa v smer proti različicam, ki povzročajo milejšo bolezen. In večinoma je to tudi najpogostejši naravni potek. A četudi gre za milejšo obliko, to ob veliko obolelih še vedno pomeni tudi primere s težjo obliko bolezni in take, ki bodo končali v bolnišnici in bodo potreboval intenzivno nego.

Cepljenje

Na smer mutacij ne moremo vplivati, vplivamo pa lahko na to, kako bomo proti virusu zaščiteni. Pri cepljenih ljudeh je verjetnost mutacij manjša, ker v telesu prisotna protitelesa zelo hitro začnejo nevtralizirati virus in mu preprečevati namnoževanje. Če torej virusu onemogočimo lažji prenos, je bolj verjetno, da se bo razvijal v smer manj nevarnega virusa. Tudi zato so razen cepljenja še vedno pomembni razdalja, razkuževanje, maska, in omejevanje socialnih stikov.

Storitve
Kakovost
Iskanje
O nas
Lokacije
Skip to content