Virusi in okužbe dihal

Okužbe dihal povzročajo različni virusi in se pojavljajo skozi vse leto. V NLZOH spremljamo kroženje virusov gripe in drugih povzročiteljev obolenj dihal v Sloveniji. Zadnji dve leti skrbimo za diagnostiko novega koronavirusa in opravimo dnevno več kot polovico PCR testiranj v državi.

V hladnejših mesecih beležimo največ okužb dihal. Vrh običajno dosežejo januarja ali februarja, saj so zaradi nižjih temperatur, suhega zraka in manj sončnih dni pogoji za preživetje mikroorganizmov, ki povzročajo obolenja dihal, v okolju boljši. To lahko v tem trenutku spremljamo tudi ob širjenju novega koronavirusa. K uspešnejšemu širjenju virusov v zimskem času pa prispeva tudi dejstvo, da več časa preživimo v zaprtih prostorih.

Največji porast okužb dihal smo do pojava novega koronavirusa zaznali, ko so se pojavili virusi influence, ki povzročajo gripo. Obolenja dihal povzročajo še različni drugi virusi, med njimi je več kot 150 vrst rinovirusov, okoli 50 tipov adenovirusov, virusi parainfluence (štirje tipi), respiratorni sincicijski virusi (dva tipa), koronavirusi (štirje sezonski tipi) in še mnogi drugi.

Kot povzročitelje sezonske gripe poznamo influenco tipa A in influenco tipa B. Vsak tip se deli še na dva podtipa in na posamezne seve.
Virusi influence se stalno spreminjajo in nanje težko razvijemo dolgotrajnejšo odpornost. Tudi to je razlog, da vsako leto znova v zimskem času povzročijo veliko število obolenj – epidemijo gripe.

Nacionalni center za gripo

Laboratorij za javno-zdravstveno virologijo NLZOH je Nacionalni center za gripo, ki spremlja kroženje virusov gripe in drugih povzročiteljev obolenj dihal v Sloveniji in pomembno prispeva k pripravljenosti države na pandemije.
Viruse gripe poleg klasične antigenske tipizacije izolatov tudi genotipiziramo s sekvenciranjem in s tem ugotavljamo, ali krožijo virusi, ki bi lahko povzročili težje epidemiološke situacije. Za strokovno javnost so naši podatki nujni za izvajanje ukrepov za obvladovanje vsakoletne epidemije gripe. Podatke poročamo Evropskemu centru za nalezljive bolezni (ECDC) in Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) ter s svojimi izolati prispevamo v svetovni nabor virusov, ki so na voljo za izdelavo cepiv.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skupaj stalno spremljata pojavljanje gripe v populaciji. Spremljamo število bolnikov, ki obiščejo zdravnike zaradi gripi podobne bolezni in delež vzorcev, v katerih virus influence dokažemo. Podatke o deležu pozitivnih vzorcev zbiramo tudi iz vseh laboratorijev v državi, ki ta testiranja opravljajo.

Spremljanje in določanje virusov

Za dokazovanje virusnih okužb je najbolj zanesljiv izmed vseh oblik testov molekularni test PCR (polymerase chain reaction). Z njim lahko določimo tip gripe in njene podtipe, ločimo novi koronavirus od drugih koronavirusov in dokazujemo tudi vse druge virusne povzročitelje obolenj dihal. Virusi različnih vrst se namreč razlikujejo po genomu in za njihovo dokazovanje izberemo dele genoma, ki so edinstveni samo za posamezno vrsto virusa. ‘Lovke’ v PCR testu, ki iščejo značilne odseke genoma posameznega virusa, se ne ujemajo z geni drugih virusov in napačen rezultat je skrajno malo verjeten.

V NLZOH določeno število virusov influence podrobneje proučimo in ugotavljamo, ali gre za običajne sezonske viruse ali morda za viruse, ki so se že močneje spremenili in pomenijo grožnjo za večje število obolelih. NLZOH tudi tesno sodeluje z ECDC in SZO, s katerima v mreži za spremljanje gripe skupaj bdimo nad pojavljanjem bistveno spremenjenih različic virusa. To znanje je ključno tudi za izdelavo cepiva proti gripi. Ker se sevi virusov influence spreminjajo, je tudi sestavo cepiva treba vsako leto določiti znova.

Spremljamo tudi različice novega koronavirusa z namenom hitrega zaznavanja novih različic z večjo prenosljivostjo oziroma težjim potekom bolezni ter spremljanja njihovih vzorcev širjenja. S tem uspešno prispevamo k preučevanju virusa SARS-CoV-2 ter bolj učinkovitemu obvladovanju epidemije covida-19.