Naslov projekta: IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno

Kratek naziv: KEKS

Področje: Ekološko kmetijstvo

Povezava na projektno stran vodilnega slovenskega partnerja: https://www.fkbv.um.si/?p=29205

Opis projekta

Skladno z namenom intervencije se v Konzorcij znanja za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS) povezuje 29 partnerjev, od tega tri fakultete iz treh univerz, trije raziskovalni javni zavodi, ena visoka in ena višja šola ter ena srednja kmetijska šola, javna služba kmetijskega svetovanja v okviru KGZS in pri dveh zavodih, dve nevladni organizaciji v javnem interesu za področje kmetijstva in okolja, dve zasebni organizaciji s področja semenarstva (zavod in kooperativa) in 13 v kontrolo ter certificiranje ekološkega kmetijstva vključenih KMG različnih pridelovalnih usmeritev v okviru rastlinske pridelave (poljedelstvo, zelenjadarstvo na prostem in v zaščitnem prostoru, sadjarstvo, semenarstvo, drevesničarstvo, jagodičevje s poudarkom na jagodah v zaščitenem prostoru in novim jagodičevjem – haskap jagodami, zelišča, oljke, vinska trta) ter tudi različnih smeri/konceptov v okviru ekološke pridelave (biodinamična pridelava, regenerativno kmetijstvo, pridelava brez oranja, pridelava brez živinskih gnojil ipd.).

Različni koncepti organiziranja vključenih KMG, njihovi pristopi trženja in inovativne rešitve bodo lahko motivacija mnogim drugim KMG, ki danes še niso prepričani o uspešnosti ekološke pridelave.

Tako zasnovano partnerstvo, ki povezuje relevantne institucije znanja v okviru AKIS, tematiko KEKS, ustrezne NVO ter širše prepoznane ekološke in biodinamične kmetije, omogoča razvoj novega znanja glede na nekatere že identificirane potrebe kmetov ter njegovo izmenjavo in uporabo, nadgrajeno v okviru preskusno-demonstracijskih centrov in njihovih aktivnosti, kar bo podlaga za doseganje ciljev intervencije.

K temu bo pripomogla predvsem nabava raziskovalne opreme v okviru poskusno-demonstracijskih centrov pri vključenih institucijah in v njihovih raziskovalnih laboratorijih. Nova infrastruktura bo okrepila skupne zmogljivosti partnerjev za učinkovitejši razvoj, izmenjavo, prenos in uporabo znanj ter inovacij na področju ekološkega kmetijstva.

Glavni fokus KEKS je ekološka rastlinska pridelava. Glede na poznavanje stanja kmetijske pridelave v praksi in samooskrbnosti v Sloveniji, glede na potenciale in strateške dokumente v RS, EU in širše (OZN cilji trajnosti do 2030) smo definirali 5 vertikalnih področij oziroma delovnih sklopov (DS) delovanja in 5 horizontalnih področij, ki bodo vključena v večini DS

Delovni sklopi (DS):

• DS 1: Poljedelstvo, zelenjadarstvo
• DS 2: Ekološko kmetijstvo na VVO
• DS 3: Semenarstvo in žlahtnjenje
• DS 4: Zelišča
• DS 5: Sadjarstvo

Horizontalna področja:

• Rodovitnost tal in prehrana rastlin
• Nega in krepitev rastlin, varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi
• Uravnavanje plevelov
• Prilagajanje podnebnim spremembam
• Uvajanje digitalizacije in robotizacije

Osnovni problem in končni cilj vseh aktivnosti KEKS je prispevati k zmanjšanju razlik v pridelkih med ekološko in konvencionalno pridelavo ter s tem povečati interes za preusmeritve KMG v ekološko kmetijstvo, da bi dosegli cilje Strateškega načrta RS, Skupne kmetijske politike EU in Strategije F2F.

Družbeni pomen – cilji

Cilji konzorcija KEKS imajo izrazit družbeni pomen, saj združujejo znanje in izkušnje različnih institucij ter ga prenašajo neposredno do kmetov in drugih deležnikov v okviru sistema AKIS. S tem se krepi sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, izobraževalnimi institucijami, svetovalnimi službami in pridelovalci, kar omogoča hitrejši in učinkovitejši razvoj trajnostnih rešitev v kmetijstvu.

Poseben pomen ima učinkovita izmenjava znanja tako znotraj konzorcija kot tudi navzven, saj zagotavlja enakovredno dostopnost inovacij, novih tehnologij in dobrih praks vsem kmetijskim gospodarstvom, ne glede na njihovo velikost ali razvojno stopnjo.

Z naložbami v poskusno-demonstracijsko infrastrukturo se bo ustvarilo okolje, kjer bodo kmetje lahko neposredno preizkusili nove tehnologije in prakse. To bo pospešilo reševanje tehnoloških vrzeli na področju ekološkega kmetijstva ter omogočilo oblikovanje delujočih centrov za dodelavo semen, za razvoj novih tehnologij v poljedelstvu, zelenjadarstvu, zeliščarstvu in sadjarstvu. Tako pridobljeno znanje bo temeljilo na dejanskih potrebah kmetov in bo takoj uporabno v praksi.

Družbeni pomen ima tudi preizkušanje in uvajanje potencialno primernih tehnologij, ki bodo omogočale trajnostno pridelavo ob hkratnem zmanjševanju razlik med ekološko in konvencionalno pridelavo. S tem se bo povečala konkurenčnost ekoloških kmetij, hkrati pa dostopnost lokalnih, zdravih in okolju prijaznih pridelkov za prebivalce.

Z razvojem in prenosom sistemskih rešitev bo konzorcij prispeval k večji trajnosti in odpornosti slovenskega kmetijstva ter ga usmeril v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno prihodnost. Pomemben družbeni učinek bo tudi to, da bodo pridelovalci dobili v roke celovite rešitve, ki poleg ekoloških načel upoštevajo tudi širše okoljevarstvene standarde, kar bo dolgoročno koristilo tako kmetijstvu kot celotni družbi.

Pričakovani rezultati:

• Zmanjšane razlike v pridelku med ekološko in konvencionalno pridelavo
• Povečanje površin, vključenih v kontrolo ekološkega kmetijstva na VVO
• Vzpostavitev sodelovanja med žlahtnitelji, vzdrževalci sort, semenarsko hišo in ekološkimi kmeti
• Izdelan slovenski atlas talnega mikrobioma
• Vzpostavitev ekološkega pilotnega nasada hrušk in češenj za potrebe raziskav in demonstracij ter določitev optimalnih pogojev pridelave z vidika senčenja nasada in skladiščenja haskap jagod
• Učinkovita uvedba biostimulantov kot alternativni vir dušika v ekološki pridelavi vrtnin
• Izbrani genotipi navadne arnike in smilja, nabor preizkušenih materialov za zastiranje tal ter navodila za dodelavo zelišč (sušenje, destilacija)
• Razvoj tehnologije kompostiranja in vpeljava metodike za oceno mikrobiološke pestrosti tal, kompostov ter tekočih kompostnih dodatkov

Trajanje projekta: 19. 6. 2025 – 18. 6. 2029                                                                                       

Člani partnerstva: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (vodilni partner)

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Kmetijski inštitut Slovenije

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Univerza na Primorskem, FAMNIT

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

KGZS – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor

KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Biotehniški center Naklo

Biotehniška šola Maribor

Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije

Ekosemena, inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj

Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Ekološko kmetijstvo in izobraževanje »Zlate misli«, Matjaž Turinek, s. p.

Biodinamična kmetija Černelič

Ekološka kmetija Gramona

Ekološka kmetija Bonistra

Ekološka kmetija Vegerila

Ekološka kmetija Podgrajšek

Ekološka kmetija Šlibar

Ekološka kmetija Oblak

Ekološka kmetija Zupančič

Ekološka kmetija Pukšič

Ekološka kmetija Topolovec

Amarant kooperativa, d. o. o.

Ekološka kmetija Ocepek

Ekološka kmetija Šumenjak

Financiranje: 1.999.991,92 €

Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.